»Z Američani delimo pretresenost in bolečino ter tudi jezo s tistimi, ki si prizadevajo za to, da bi bilo nasilja konec.«

»Niti nismo imeli časa, da bi žalovali za tistimi, ki so umrli v strašnem streljanju v Monterey Parku. Nasilje z orožjem se mora končati.«

»Kaj je potrebno? Tisto orožje, ki je v skladiščih naših partnerjev in ki ga naši vojaki tako čakajo.«

»Kaj pa bi moral storiti?«

»Kaj pa drugega ženska je, če ne boginja. Je boginja. Ona je tista, ki daje novo življenje in s tem stvarstvu podarja tisto, kar je največjega, najlepšega in najdragocenejšega.«

»Kaj pa nam preostane drugega kot verjeti strokovnjakom?«

»Dva lažje poškodovana že odpustili, štirje ranjeni s strelnimi ranami pa ostajajo na zdravljenju, njihovo stanje je stabilno.«

»Kot tista Nana, ki sem nekoč bila in nisem več in se je v nekaterih trenutkih le bežno spominjam ali pa je v drugih še vedno del mene, tako živa kot včeraj.«

»Kaj pa tisti, ki se trudijo tukaj v državi leta in leta, pa jim vlada dobesedno zateguje pas?«